Dan odprtih vrat

Waldorfski vrtec Kresnica
(Bukovica 65, prostori stare šole)
vas prisrčno vabi na

DAN ODPRTIH VRAT

v petek, 16. marca 2018, 17h-19h.
Predstavili bomo delovanje vrtca, waldorfski pristop k predšolski vzgoji in dejavnosti v našem vrtcu.
Ob 18h boste lahko z nami zarajali, ob 18.15 pa si boste lahko ogledali lutkovno predstavico za najmlajše »Zajček in piščanček«.

Potekal bo tudi INFORMATIVNI VPIS!

Zimski športni dan

Zimski športni dan

 

Letošnja zima je bila zelo radodarna s snegom, zato nam je tokrat uspelo, da smo se odpravili na zimski športni dan. Obetal se je lep, sončen dan. Bil je petek, 16. februar, dan pred zimskimi počitnicami.

Oba razreda, prvi in drugi razred, sta se odpravila z avtobusom  iz Bukovice proti Črnemu vrhu nad Idrijo. Pot je bila zanimiva, saj se je pokrajina, takoj ko smo se začeli vzpenjati proti Colu, v trenutku spremenila. Sivo rjave barve je zamenjala zimska, bela pokrajina. Vse je bilo belo od snega. Iz streh hiš pa so visele ledene sveče.

Takoj ko smo prispeli, smo vzeli sani in se podali na urejeno sankališče. Učiteljice smo dale navodila kje ni kako se lahko otroci gibajo. Veliko veselje je bilo ob prvih spustih. Za popestritev so poskrbeli otroci sami in si izmenjevali sani in sopotnika na saneh.

Po malici smo se malo odpočili. Nato pa se razdelili v dve skupini. Ena skupina se je sankala še naprej, druga pa je odšla na pohod po visokem snegu do gozda in tam naredila več snežakov.

Veselju ni bilo konca. Za vse se je snežna dogodivščina prekmalu končala. Vsi bi želeli ostati še dlje, a avtobus nas je čakal, da nas popelje nazaj proti šoli.

Pustovanje v Waldorfskem vrtcu Kresnica

Pustovanje v Waldorfskem vrtcu Kresnica

Pozimi se vse življenje navidezno umakne, kot bi izginilo pod zemljo, toda v zemlji se tudi v tem času odvijajo pomembni procesi, ki jih ljudje najpogosteje niti ne opazimo. Za zimsko omrtvičenost narave so včasih ljudje krivili zle sile, pred katerimi so se skušali zaščititi tako, da so si nadeli maske in skupaj zganjali vrišč in trušč. Verjeli so, da jih bodo s tem pregnali, sonce pa bo nato lahko spet topleje posijalo in predramilo življenje globoko v zemlji.

Pustovanje kot ga poznamo danes, se je pojavilo šele konec 18. stoletja, v zadnjem času pa je pričelo izgubljati prvotni pomen. Ko se maskiramo, ne prevzemamo nase samo podobe nekoga drugega, pač pa tudi njegovo bit, njegovo držo. Pust nam omogoča, da enkrat letno za zabavo smuknemo v drugo vlogo in se vsaj za en dan osvobodimo vsakdanjih omejitev in skrbi.

Kaj pa otroci? Otroci imajo pustovanje vsak dan, celo leto! V igri si neprestano nadevajo druge vloge in se vanje vživljajo glede na svojo starost. Štiriletni otrok, na primer, se popolnoma poistoveti s svojo masko in reče: »Jaz sem princ.« Pet in šestletniki pa se že drugače zavedajo lastne identitete in rečejo: »Jaz sem kot princ.« Zaradi tega ni vseeno, kakšno obleko nosijo otroci ob pustovanju. Če njihova maska ni del sveta, ki ga poznajo in obvladajo, se ne morejo zliti z njo in ne vejo, kaj v njej početi – takrat navadno začnejo noreti … Za njihovo igro so najprimernejše preobleke, ki ponazarjajo npr. neko osebo, za katero otrok ve, kako zgleda in predvsem kaj dela. Mnogo primernih likov najdemo med raznolikimi poklici (kuhar, zdravnik, mehanik, šivilja …) in v pravljicah (palčki, vile, kraljeviči …).

Na pustni torek se je v Waldorfskem vrtcu Kresnica igralnica spremenila v pravo malo mestece z restavracijo, frizersko-kozmetičnim salonom, šiviljstvom, zdravstvenim domom, gasilsko postajo in čisto pravim mlinom. Mlinarji so morali vpreči vse moči, da so vrteli mlinski kamen in zmleli dovolj moke, ki so jo nato peki uporabili za pripravo slastnih mišk. (Enkrat je vmes od silnega kuhanja in pečenja celo zagorelo, ampak ni bilo razloga za preplah, kajti naš pogumni gasilec je hitro pritekel pogasit požar. 🙂 Za vogalom so si v kozmetično-frizerskem salonu maškare lahko uredile pričesko in se naličile, v sosednjem šiviljstvu pa so spretne šivilje poskrbele za primerno obleko in kakšen modni dodatek. Če se je kdo slučajno zbodel v prst ali se kako drugače poškodoval med delovnim procesom, je zdravnica v bližnjem zdravstvenem domu oskrbela vse rane. V restavraciji  »Sladko življenje« so naši vrli natakarji in natakarice ves čas stregli sok, ko so peki napekli dovolj mišk, pa so se maškare lahko prišle tudi posladkat. Ko je prišel čas za kosilo, je v trebuščkih že zmanjkovalo prostora … ampak nič zato – najbolj pomembno je bilo, da smo skupaj preživeli pisan, zabaven in slasten pustni dan! Zdaj lahko samo še čakamo, da sonce topleje posije in prebudi spomladanske cvetlice – mi smo dobro opravili svoje! J

(Martina Pahor Stanič)