Vrtec

Rudolf Steiner, oče waldorfske pedagogike pravi, da je v kali rastline začetek bodočega življenja. V prenesenem pomenu bi lahko dejali, da sta dom in otroški vrtec vrt, otroci cvetlice, starši in vzgojitelji pa vrtnarji, ki negujemo in čuvamo te cvetlice. Vsi vemo, da so za to potrebni ljubezen, rahločutnost in potrpežljivost.

Glede na značilnosti razvoja v prvem sedemletnem obdobju delamo v waldorfskem vrtcu tako, da lahko otroci spoznajo in izvajajo raznolike dejavnosti – vzdušje v vrtcu je precej podobno vzdušju v družini, kjer življenje samo ponuja mnoge spodbude: pranje, kuhanje, pečenje, čiščenje, pospravljanje … Poleg tega skupaj ustvarjamo, poslušamo pravljice, pojemo, rajamo, pečemo kruh, vrtnarimo in se čim več gibamo na prostem ter spremljamo dogajanje v naravi …

Veliko časa posvetimo neusmerjenemu, sproščenemu igranju. Prosta igra je namreč temeljna dejavnost predšolskega otroka. Preko nje se povezuje s svetom, pridobiva izkušnje, izraža svoja občutja, razvija domišljijo in različne spretnosti;

otroka vodi k samoiniciativnemu delovanju in socialnemu vedenju, ga opogumlja in mu dopušča svobodo samostojnega odločanja ter mu s tem krepi samozavest in gradi pozitivno samopodobo.

igrače in sredstva za igro so ročno narejeni iz naravnega materiala. Ker niso dokončno izoblikovani, razvijajo domišljijo ter otroku omogočajo kreativno igro.

V waldorfskem vrtcu pomeni predšolsko obdobje resnično predšolskost: ni formalnega poučevanja, učenja branja, pisanja, računanja in razvrščanja po sposobnostih. Otroke ščitimo pred prezgodnjo intelektualizacijo, ker verjamemo, da je potrebno najprej dodobra razviti čute, saj se s tem v možganih vzpostavijo ustrezne povezave, ki bodo kasneje omogočale intelektualno mišljenje.

Pomemben nosilec zdravja je stalen ritem, ki je vtkan v vsakodnevno delo v vrtcu, odraža pa se v izmenjavi in ponavljanju vsebin in doživljajev tekom celega leta.

Dnevni ritem: prepletajo se prosta igra, malica, pospravljanje, umetniška dejavnost, prstna in rajalna igra, igra na prostem, pravljica, kosilo, počitek, pop. malica in znova prosta igra.

Tedenski ritem oblikujejo dejavnosti, značilne za določen dan v tednu: slikanje z mineralnimi barvami (tehnika »mokro na mokro«), gnetenje čebeljega voska, risanje z voščeni bloki, sprehod, peka kruha ali oblikovanje volne.

Letni ritem zaznamujejo: razpoloženje v igralnici, ki sledi kroženju letnih časov (urejanje mizice letnih časov); rajalna igra, pravljica in lutkovna predstava (zrcalijo vzdušje določenega letnega časa); praznovanje praznikov (praznik žetve, praznik svetilk, božič, velika noč, kresovanje); praznovanje rojstnih dni.