Pozimi se vse življenje navidezno umakne, kot bi izginilo pod zemljo, toda v zemlji se tudi v tem času odvijajo pomembni procesi, ki jih ljudje najpogosteje niti ne opazimo. Za zimsko omrtvičenost narave so včasih ljudje krivili zle sile, pred katerimi so se skušali zaščititi tako, da so si nadeli maske in skupaj zganjali vrišč in trušč. Verjeli so, da jih bodo s tem pregnali, sonce pa bo nato lahko spet topleje posijalo in predramilo življenje globoko v zemlji.

Pustovanje kot ga poznamo danes, se je pojavilo šele konec 18. stoletja, v zadnjem času pa je pričelo izgubljati prvotni pomen. Ko se maskiramo, ne prevzemamo nase samo podobe nekoga drugega, pač pa tudi njegovo bit, njegovo držo. Pust nam omogoča, da enkrat letno za zabavo smuknemo v drugo vlogo in se vsaj za en dan osvobodimo vsakdanjih omejitev in skrbi.

Kaj pa otroci? Otroci imajo pustovanje vsak dan, celo leto! V igri si neprestano nadevajo druge vloge in se vanje vživljajo glede na svojo starost. Štiriletni otrok, na primer, se popolnoma poistoveti s svojo masko in reče: »Jaz sem princ.« Pet in šestletniki pa se že drugače zavedajo lastne identitete in rečejo: »Jaz sem kot princ.« Zaradi tega ni vseeno, kakšno obleko nosijo otroci ob pustovanju. Če njihova maska ni del sveta, ki ga poznajo in obvladajo, se ne morejo zliti z njo in ne vejo, kaj v njej početi – takrat navadno začnejo noreti … Za njihovo igro so najprimernejše preobleke, ki ponazarjajo npr. neko osebo, za katero otrok ve, kako zgleda in predvsem kaj dela. Mnogo primernih likov najdemo med raznolikimi poklici (kuhar, zdravnik, mehanik, šivilja …) in v pravljicah (palčki, vile, kraljeviči …).

Na pustni torek se je v Waldorfskem vrtcu Kresnica igralnica spremenila v pravo malo mestece z restavracijo, frizersko-kozmetičnim salonom, šiviljstvom, zdravstvenim domom, gasilsko postajo in čisto pravim mlinom. Mlinarji so morali vpreči vse moči, da so vrteli mlinski kamen in zmleli dovolj moke, ki so jo nato peki uporabili za pripravo slastnih mišk. (Enkrat je vmes od silnega kuhanja in pečenja celo zagorelo, ampak ni bilo razloga za preplah, kajti naš pogumni gasilec je hitro pritekel pogasit požar. 🙂 Za vogalom so si v kozmetično-frizerskem salonu maškare lahko uredile pričesko in se naličile, v sosednjem šiviljstvu pa so spretne šivilje poskrbele za primerno obleko in kakšen modni dodatek. Če se je kdo slučajno zbodel v prst ali se kako drugače poškodoval med delovnim procesom, je zdravnica v bližnjem zdravstvenem domu oskrbela vse rane. V restavraciji  »Sladko življenje« so naši vrli natakarji in natakarice ves čas stregli sok, ko so peki napekli dovolj mišk, pa so se maškare lahko prišle tudi posladkat. Ko je prišel čas za kosilo, je v trebuščkih že zmanjkovalo prostora … ampak nič zato – najbolj pomembno je bilo, da smo skupaj preživeli pisan, zabaven in slasten pustni dan! Zdaj lahko samo še čakamo, da sonce topleje posije in prebudi spomladanske cvetlice – mi smo dobro opravili svoje! J

(Martina Pahor Stanič)